Regionalni prostorski plan izzivi in priložnosti za Občino Vrhnika

3 julija, 2026

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo prve osnutke regionalnih prostorskih planov (RPP)-klik. Gre za dokumente, ki bodo naslednja desetletja usmerjali razvoj naše regije. Predsednik KS Verd sem osnutke in grafične zasnove preučil skozi prizmo naše občine. Zanimalo me je eno samo vprašanje: Kaj ti načrti pomenijo za prihodnost Vrhnike in Verda? Odgovor me je prisilil k temu, da sem začel razmišljati širše in zahtevati več.


Vrhnika kot »središče 3. ravni« smo nosilno mesto zahodnega kraka

V regionalni razvrstitvi je Vrhnika umeščena kot središče 3. ravni, v družbi Domžal, Kamnika in Grosupljega. A tu se pojavi moj pomislek: medtem ko se te občine hitro razvijajo, je Vrhnika s svojimi 18.000 prebivalci »najmanjša občina v skupini«.
Država nas vidi kot središče na zahodnem kraku osrednje regije, vendar se mi zdi, da se naša občinska politika tega ne zaveda dovolj. Občinski svet je 2.12.2021 sprejel merila za »umirjen razvoj stanovanjskih površin«. S tem se ne strinjam in sedaj s predstavitvijo osnutka RPP ugotavljam, da merila očitno niso niti v skladu z državnim regijskim načrtom! Ko me kolegi in ni jih malo sprašujejo, kje bi lahko kupili zemljišče in gradili dom, jim nimam kaj pametnega svetovat. Ponudbe zazidljivih zemljišč in nepremičnin nasploh je enostavno malo, zato so cene divje. Zaviranje gradnje ni zgolj v nasprotju s smernicami razvoja, ampak je tudi gospodarsko nerazumno. Gradbeništvo je velik generator rasti, mi pa ga s svojo »umirjenostjo« dušimo. Ta merila pri pobudah za OPN tako ne razumem najbolje. Če bi imel možnosti vpliva bi to zagotovo spremenil. Mesto in gospodarstvo bo raslo takrat, ko bodo na vsakem koraku brneli gradbeni stroji in gradbeni delavci.

Promet: Čas za konec čakanja na »lizike«

Vrhnika danes deluje kot potrpežljiv otrok, ki na klopci čaka, da mu država nameni kakšno »liziko«. Premalo smo sitni in premalo trdi pogajalci. Vsi vemo, da so vpadnice na Ljubljanski obroč parkirišče. Ampak razlika je ključna: prebivalci drugih mest v regiji imajo izbiro – vlak, avtobus ali avto. Mi imamo zgolj avto in avtobus.
Če bi kdo izračunal, koliko ur življenja naši občani vsako leto pustijo v zastojih na primorski avtocesti, bi bila Vrhnika zagotovo na prvih mestih v državi. Župan bi moral biti do države bistveno bolj nepopustljiv. Če se »gentelmensko« ne da urediti zadev, je čas za nepokorščino ne glede na to kateri politični pol vodi vlado. Dovolj je obljub, potrebujemo konkretne akcije države na več področjih pri urejanju prometa.
En tak manever je za čas pretekle vlade izvedel tudi župan Gorenje vasi.

https://x.com/ps_sds/status/1859246574674579632?s=46

Multimodalnost

V razpravah o prometu pogosto pozabljamo na tisto, kar šteje danes: multimodalnost. Ne gre le za vlak ali avtobus, gre za to, kako ljudje pridejo na postajo in kam lahko gredo od ciljne postaje.

Potrebujemo:

  • Parkirišča (P+R): Preveriti moramo, zakaj P+R v Sinji Gorici ni optimalno izkoriščen, medtem ko je parkirišče za petrolom polno.
  • Kolesarski sistem: Vrhnika že ima registrirana podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem mestnih kolesarskih sistemov. Občina je nekaj te infrastrukture v preteklih letih postavila, vendar kot vidim se zadeva med občani ne prime. Potrebno bi bilo narediti pregled kaj ni ok in kaj narediti, da se zadeva izboljša.
  • »Feederji« in prevoz na klic: Namesto klicanja taksijev potrebujemo sodoben sistem, ki bo ljudi z obrobja občine pripeljal do vozlišča in na drug konec mesta. Na morju vidimo lokomotive, ki turiste vozijo iz obrobja in kampov v mesto. Za čas bivše države je prav take lokomotive izdelovala kovinarska na Vrhniki. Samo razmišljam, če bi mi za mobilnost imeli nek krožni mini bus sistem bi s tem rešili kar nekaj težav. Danes se srečujemo z vprašanjem dostopa do trgovine (majhne se zapirajo), lekarne, zdravstvenega doma, površin za rekreacijo in šport, telovadnice itn.
    Tveganje pri lokaciji Tojnice1 je, da bomo izgubili strateško točko na degradiranem zemljišču, ki bi lahko postala naša vstopnica za javni železniški promet. Trenutno je javna objava sprememb in dopolnitev OPPN Tojnice 1. Sicer sem vesel gospodarskih pobud, na tej lokaciji pa se bojim, da bi gradnja objektov bila strateško strel v koleno celotni regiji.

Izziv železnice in kako bi lahko izponili zaveze NATO-glej prilogo

O železnici do Vrhnike je bilo napisanega že veliko, vendar vse ideje doslej s slepim črevom. Predlagam novo idejo glede povezave Brezovica–Štampetov most in tam navezava na obstoječo ob trasi avtoceste. O ideji razpravljam z vsemi župani na tej trasi, vsem sem zadevo ustno predstavil in so pripravljeni prisluhniti. Seznanil sem se (vir:2TDK, da so pri projektiranju železnic danes standardi strogi (naklon pri drugem tiru do 1,7 %), novejši standardi narekujejo 1,2% kar pri moji ideji predstavlja inženirski izziv t.j kako premagati višinsko razliko med Logatcem in Vrhniko, če imamo podatek, da je viadukt Verd 4% naklon. Vendar, kot mi je pojasni eden od profesorjev Fakultete za gradbeništvo in geodezijo- z idejo sem se obrnil tudi na njih, so ti nakloni predpisani zaradi dolgih tovornih kompozicij. Če po tej trasi spustimo zgolj hitre, udobne in točne potniške vlake, lahko naklone prilagodimo (podobno kot pri naklon Semmeringbah je denimo~2,5 %).
Eden od sogovornikov, ki sem ga našel in je poznavalec železnice me opozori na standarde ETCS/FRMCS – v tujini vlaki po istih tirih vozijo na manj kot minuto, pri nas pa na deset minut. Ampak to so že podrobnosti s katerimi naj se ukvarja stroka. Vseeno pa, če ne bomo vlagali v pametno infrastrukturo, bodo naši vlaki le muzej preteklosti.

Da potniški promet iz smeri primorske ni izkoriščen dovolj nazorno pove spodnji posnetek. Iz prispevka je razbrati, da iz primorske na glavno ŽP Ljubljana prihaja zgolj 8.vlakov.


Pred kratkim sem poslušal zanimiv podcast, kjer je bil gost oddaje bivši politik Gregor Golubič. Poglejte kaj zanimivega je imel povedati prav o naklonih na železnici…

Gospodarstvo in razvojne priložnosti

Medtem ko Logatec gospodarsko raste in je v načrtih označen kot logistično središče, smo na Vrhniki v zadnjih 20 letih marsikaj zamudili.

  1. Kamnolom Verd: Tukaj vidim kratkoročne rešitve S3 in ureditev obstoječe trase do kamnoloma. Dolgoročno pa vzpostavitev novega priključka na AC pri Štampetovem mostu. Predlog novega priključka sem podal županu Vrhnike in Logatca in oba delita isto mnenje t.j., da bi bilo dobro ob vzpostavitvi DPN Logatec-Borovnica vzpostaviti nov AC priključek. Obe Občine sta o tem priključku tudi že podale pobudo (pobuda Vrhnike-klik). Veseli me pa, da je priključek tudi umeščen v novem osnutku RPP, kar je za Verd dolgoročno spodbudna novica. Družbi kamnolom Verd in njenim lastnikom pa predlagam vzpostavitev regionalnega sejma gradbene in rudarske mehanizacije tipa Bauma-klik. Prekinitev proizvodnje za čas sejma kot ga predlagam, bi tudi vam odprlo nove priložnosti. To bi prineslo posel vsem – od hotelirjev, gostinjcev, prevoznikom do mizarjev, kovinarjev, oblikovalcem in ponudnikom stavbnega pohišva.
  2. Sinja Gorica: Občina mora prenehati biti žrtev problematike habitatov. Občina ima že cca 20.let sprejet OPN, ki v Sinji Gorici zarisuje industijsko cono. Problem pa je prenos habitatov. Morda vam podam idejo, stroka pa naj pove ali je to izvedljivo: sedaj, ko je naklonjenost PV jasna, SDS pa je največja vladna stranka naj se Občina poveže s SKZG Slovenije in morda Univerzitetno ustanovo Ing. Milana Lenarčiča in zahtevajmo od države, da namesto občine prispeva svoja zemljišča za nadomestne habitate. Da je občina prisiljena kupovati kmetijska zemljišča, da bi lahko prenašala habitate in vzpostavila poslovno cono, ki je v prostoru začrtana več deset let je naravnost nesmisel. Take zadeve ubijajo podjetnost in gospodarstvo. Država ima zemljišč dovolj na nase prevzame habitate, tak ukrep pa bi na ravni RS spodbudil gospodarstvo.
  3. Industrijska cona Liko-Verd
    Tukaj ni nobenih ovir glede habitatov, tukaj ae je potrebno samo enkrat že zmenit. Predstavnik Metalke Commerce, ki je lastnik kompleksa mi je predstavil načrte, ki jih ima s predelom kjer je bila včasih žaga. Njegove ideje so spodbudne, saj bi na tem mestu zgradil kar nekaj novih objektov, ki bi prostoru vnesla dodano vrednost in nova delovna mesta. Vendar pa želi tudi lastnik prej vedeti s kolikšnim prostorom bo razpolagal po vzpostavitvi obvoznice S3. Zato dejmo madona že enkrat zavrtet to zadevo, ki po nepotrebnem duši gospodarstvo in lokalno prebivalstvo, ki živi ob dostopni cesti.
  4. Zdravstvo:
    Če ne bomo mislili na 30 let vnaprej – od hospic oskrbe do razvoja zdravstvenega kompleksa od Tržaške do ZD Vrhnika, vključno z dolgoročnimi odkupi oz. uveljavljanjem predkupne pravice na objektu med ZD in Tržaško nas bodo sosednje občine povozile. Res me zanima kakšni so nameni z Lavrenčičevo hišo? Tukaj imamo okno priložnosti, RS namerava na zahodnjem kraku krepiti paliativno oskrbo in hospic, morda pa je v sodelovanju RS za to lokacijo to primerna vsebina?
  5. Visoka šola
    Vrhiška politika o srednji šoli govori že desetletja. Očitno pa namerava RS na zahodnem krilu krepit visoko šolstvo. Imamo odlično priložnost, vendar je potrebno za to prej določiti prostor, da bodo zadeve pripravljene, ko bo nekdo na ravni RS rekel zdej pa zares. Travniki nasproti Elektra Ljubljana se mi zdijo odličen prostor za ta namen. Super bi se dalo zadevo povezati tudi s Kotnikovem posestvom v Verdu, ki je v lasti Univerzitetne ustanove Ing.Lenarčič Milan. Pri tem bi morala biti Vrhnika kar aktivna, da nas ne bo na tej poti zopet prehitel Logatec.
  6. Kultura
    Nedavno sem bil na koncertu v poletnem gledališču Studenec-Občine Domžale. Zadeva se mi zdi tako zanimiva, da sem takoj pregledal bilance organizacije in aktivnosti tega prostora. Glede na to, da imamo na Vrhniki delujoč občinski zavod-ZIC in aktivna kulturna društva Stare Vrhnike ter Ligojne sem takoj pomislil, morda bi bila pa taka zadeva zanimiva tudi v Cankarjevem mestu (morda nekje v okolici Cankarjevega laza).

Iz osnutka RPP ugotavljam, da namerava RS na zahodnem kraku krepiti:

Dom starejših občanov, paliativna oskrba in hospic oskrba, visoka šola in šport ter rekreacija.

Zaključek

Toliko o mojem delu, ki presega zgolj meje KS Verd. Zavedam se, da marsikomu moje ideje zvenijo predrzno. A sam imam do politike drugačne pristope kot večina.

»V politiki je treba razmišljati izven okvirjev.«


Zato, gospod župan, čas je, da začnemo od RS zahtevati, namesto, da le čakamo na drobtine. Vrhniška politika potrebuje več razvojne naravnanosti in manj ozkoglednosti. Ob tem pa mora tudi sama narediti nekaj domače naloge.

Zapisal iz dopusta
Dejan Novak, predsednik KS Verd

Last modified: 4 julija, 2026

Comments are closed.

Skip to content